Zaščita pred soncem

+/- Učinki sonca

19 junija 2017

Koža je kot računalnik – vse beleži, nato pa nam izstavi račun

Vsi imamo radi s soncem obsijano kožo, še posebej v toplejšem delu leta. A dejstvo je, da prekomerno izpostavljanje soncu lahko povzroči poškodbe kože in pospeši proces staranja. Kar 80 % znakov staranja kože povzročijo UV žarki.

Pozitivni
učinki
sonca

Sonce je bistveno za življenje na zemlji in ima ob zmernem izpostavljanju številne dobre lastnosti.

  • Deluje proti depresiji in spodbuja hormon sreče (serotonin), ki prispeva k našemu boljšemu počutju, saj se sonce in svetloba naravno borita proti depresiji ali tesnobi. Ljudje, ki živijo v nordijskih deželah, so zaradi zelo nizke stopnje sončne svetlobe bolj občutljivi na zimsko depresijo. Svetloba namreč spodbuja izločanje melatonina (hormona, ki uravnava kronobiološki ritem) in tako okrepi dobro počutje.
  • Sončno svetlobo potrebujemo tudi zaradi sinteze vitamina D, ki je ključen pri pospeševanju absorpcije kalcija in fosforja v hrani ter ima tako odločilno vlogo pri razvoju kosti – za močne in zdrave kosti in uravnavanje rasti. Za proizvodnjo optimalne količine vitamina D zadostuje že med 15 in 20 minut izpostavljanja UV žarkom dnevno. Vitamin D je pomemben tudi za imunske funkcije in pri formaciji komponent krvi.
  • Sončne UV žarke uporabljajo celo pri zdravljenju nekaterih kožnih bolezni, kot so psoriaza ali atopijski dermatitis – UV terapija ali PUVA terapija.

Sonce je bistveno za življenje, vendar pa se mu lahko zaradi negativnih učinkov le zmerno izpostavljamo:

  • Sonce je odgovorno za sončne opekline, določene tipe kožnega raka, prezgodnje staranje kože in določene alergije.
  • Sonce tvori veliko prostih radikalov, ki imajo škodljiv učinek na celice. Prosti radikali napadejo strukturne in funkcionalne komponente kožnih celic, kot so DNK, proteine, lipide, kolagenska in elastinska vlakna, sladkorje…
  • Število kožnega raka se v zadnjih letih enakomerno povečuje in zaradi tega zdravstvene ustanove vedno večji poudarek dajejo preventivi in pomembnosti zaščite kože pred soncem. Posledice neodgovornega izpostavljanja soncu so postale resna javna zdravstvena težava!

Negativni
učinki
sonca

Vrste UV žarkov

Ultravijolično sevanje se glede na valovne dolžine deli na 3 kategorije:

  • UVC žarki so najkrajši in tudi najbolj škodljivi. Nikoli ne dosežejo površine zemlje, saj jih naravno ustavi oziroma absorbira ozonska plast (zaščitna bariera okoli zemlje).
  • UVB žarki – večina jih ustavi epidermis, torej ne vstopajo do dermisa. UVB žarki so odgovorni za opekline (B = Burning), pa tudi za porjavitev, ki traja nekaj tednov.
  • UVA žarke naravno sicer ustavi epidermis, vendar prodrejo globje do dermisa. UVA žarki spremenijo podporna vlakna v koži (kolagen in elastin) in so odgovorni za staranje kože (A = Ageing). UVA žarki ne povzročijo sončnih opeklin, razen če je čas izpostavljanja izjemno dolg. Proizvedejo takojšno pigmentacijo, ki se pojavi po nekaj minutah in izgine po nekaj urah. UVA žarki so zelo nevarni, saj ne povzročajo opeklin, zaradi česar nimamo neprijetnega občutka, ko napadejo kožo. Pomembno – solariji oddajajo UVA žarke!

UVA in UVB žarki so odgovorni tudi za kožnega raka, UVA žarki so odgovorni za večino melanomaz!

Količina UV žarkov je odvisna od več dejavnikov

Količina UV žarkov je odvisna od:

  • letnega časa (ko so dnevi daljši, je sonce višje na nebu),
  • zemljepisne širine (bližje ekvatorju se nahajamo, bolj močno je sevanje),
  • dela dneva,
  • nadmorske višine (višja je nadmorska višina, manj UV sevanja vpije atmosferska plast, saj je tanjša. Na vsakih dodatnih 1000 metrov nadmorske višine se UV sevanje poveča za 10% do 12%).

Višje ko je sonce na nebu, krajša je pot skozi ozračje in zato bolj omejena filtracija.

Izven tropskih predelov sevanje doseže vrh , ko je sonce najvišje, torej v poletnih mesecih okoli poldneva.

Površino zemlje na splošno  doseže 10- do 100-krat več UVA kot UVB žarkov.

Odboj UV sevanja je odvisen od površine

  • Sneg odbije 80% UV žarkov.
  • Pesek odbije 15% UV žarkov.
  • Voda odbije 25% UV žarkov. Pri globini 50 cm izpostavljanje UV sevanju še vedno predstavlja 40% UV žarkov, torej drži, da porjavimo lahko tudi pod vodo! Bodite pozorni – ko se kopamo, nam je manj vroče, do opeklin pa lahko kljub vsemu pride.

Oblaki in UV sevanje: UV sevanje je največje, ko ni oblakov, je pa tudi precejšnje, ko je oblačno. Če oblačna plast ni zelo debela, do 80% sončnega UV sevanja prodre skozi to plast.

Prisotnost meglic poveča izpostavljenost UV žarkom.

Koža ima razvito veliko število strategij naravne zaščite pred soncem

  • Zadebelitev rožene plasti: Ko se izpostavljamo soncu, rožena plast kože zadebeli. Keratin v roženi plasti odbija in/ali uklanja in/ali vpija sončne žarke. Sprožena hiperkeratinizacija predstavlja naravno zaščito pred soncem.
  • Porjavitev: Tudi porjavitev je naraven način zaščite kože. Ko je izpostavljena preobilici UV žarkov, reagira tako, da proizvaja več melanina in na ta način poveča svoje lastne zaščitne kapacitete. S porjavitvijo koža sama sebe zaščiti, zahvaljujoč se melaninu, ki vpija UV žarke.
  • Antioksidanti: Antioksidacijski sistemi so prav tako stimulirani za nevtralizacijo preveč prostih radikalov, ki jih tvori sonce. Celice stimulirajo svojo lastno proizvodnjo antioksodacijskih encimov ter uporabijo svoje rezerve antioksidantov za nevtralizacijo prostih radikalov.
  • DNK popravljalni sistem: pod vplivom UV žarkov je DNK podvržena na tisoče lezijam. Če te lezije niso popravljene, lahko nastanejo nepopravljive spremembe, ki lahko povzročijo raka. Celica naravno izvaja zapletene popravljalne mehanizme za ohranjanje svoje genske strukture.
  • HSP (Heat Shock Proteins) ali proteini vročinskega šoka so proteini varuhi, ki so vključeni v zaščito celičnih struktur. So ključnega pomena pri popravljanju poškodovanih proteinov.

Ko pride do sonca, nismo vsi enaki!

Fototip določa občutljivost kože na sevanje.

6 fototipov ustreza 6 tipom kože, barvam las in očem. Nižji je fototip, višja stopnja zaščite je potrebna:

Fototip 1

zelo bela koža, blond ali rdeči lasje ter modre/zelene oči. Na koži so pogosto prisotne pege. Koža nikoli ne porjavi, ampak vedno pordeči.

Fototip 2

svetla koža, blond, rdeči do svetlo rjavi lasje ter svetle do rjave oči. Na koži so včasih prisotne pege. Sončne opekline so pogoste, koža težko ali zelo počasi porjavi.

Fototip 3

srednji odtenek polti, svetlo rjavi do rjavi lasje in rjave oči. Sončne opekline so občasne in koža postopoma porjavi.

Fototip 4

olivna koža in rjavi/temni lasje in oči. Sončne opekline so občasne, predvsem zaradi intenzivnega izpostavljanja soncu ali na začetku poletja. Koža pridobi lep ten.

Fototip 5

temno rjava koža, temni lasje in oči. Sončne opekline so redke, koža precej porjavi.

Fototip 6

črna koža, temni lasje in oči. Sončnih opeklin skoraj ni.

PRIJAVITE SE NA NEWSLETTER

IŠČI PO STRANI

SPREMLJAJTE NAS

COPYRIGHT BIODERMA SLOVENIJA 2018.