Otroška koža Težave s kožo

Specifična nega otroške kože

5 aprila 2019

Med nosečnostjo je dojenčkova koža obdana z naravnim filmom, imenovanim »vernix caseosa«, ki ima hranilne in antioksidacijske lastnosti. Ta film ščiti njegovo krhko kožo, vendar pa v dveh do treh den po rojstvu izgine.

Ko se to zgodi, je dojenček kot majhen pingvin – prekrit z mehkim puhom, ki še zdaleč ni enak gostemu perju, ki pred mrazom ščiti odraslega pingvina. Nežna dojenčkova koža je izpostavljena agresivnim dejavnikom iz njegovega novega okolja, zato jo moramo negovati s kozmetičnimi izdelki, ki so posebej prilagojeni potrebam dojenčka.

Česa ne sme vsebovati kozmetični izdelek za dojenčke in otroke?

Dojenčkova koža se bo s tedni in meseci razvijala, preden bo počasi dozorela v kožo odrasle osebe. V tem času se bo na njej pojavila marsikatera sprememba, ki potrebuje specifično nego.

PREVENTIVA ZA NEGO DOJENČKOVE RITKE

Ritka je izjemno vlažen predel z veliko površino, ki je podvržena maceraciji in napadu mikroorganizmov. Koža na tem predelu je neprestano izpostavljena dražečemu urinu in blatu, zato se pH kože na tem predelu poviša in koža postane močno razdražena.

Da bi se izognili tovrstnim tegobam, je priporočljiva preventiva – redno previjanje, temeljito čiščenje ter nanos ustrezne kreme na čisto in suho kožo.

PLENIČNI OSIP ALI PLENIČNI DERMATITIS ALI PLENIČNI IZPUŠČAJ

Plenični osip prizadene 60% dojenčkov, starih med 6. in 12. mesecev. V primeru pleničnega osipa je koža vneta v predelu plenic zaradi blata, urina, znoja in sekundarne okužbe z glivo. Povzroči ga lahko mnogo dejavnikov, kot so vročina pod pleničko, visoka stopnja vlage, zaradi maceracije in stika kože z urinom in blatom se pH zviša na 7 ali 8, poleg tega pa se aktivirajo še encimi, ki so prisotni v blatu. Pogosta vzroka pojava pleničnega osipa sta tudi uporaba mila in preveč agresivnih čistilcev.

Mokra plenička draži kožo, amoniak pa stanje še poslabša. Vlažno in toplo okolje pod plenico omogoča razrast glivic kvasovk iz rodu Candida. K razvoju lahko še dodatno vplivajo uživanje antibiotikov in driska.

Pri blažjih vnetjih lahko uporabljamo mazila oziroma paste, ki pomirijo vneto kožo, jo ščitijo ter pospešujejo obnavljanje in celjenje kože  (mazilo s cinkovim oksidom). Priporočljivo je tudi, da se koža zrači, zato naj bo otrok nekaj časa brez plenice.

V primeru močnejšega pleničnega osipa poskrbite za redno menjanje pleničk, temeljito čiščenje z micelarno raztopino ali čistilnimi robčki ter nanos kreme, ki vsebuje cink. Na razdraženo ritko nikoli ne nanašajte pudra, saj lahko njegovi drobni delci razdražijo dojenčkova pljuča. Če se stanje ne izboljša, nujno obiščite pediatra.

Uporabljajte pasto, ki bo hitro pomirila rdečino in obnovila kožo, preprečila širjenje bakterij in kvasovk ter naredila bariero, ki bo izolirala kožo od urina in blata.

TEMENCA

Temenca so mastne rumenkaste luskaste obloge na lasišču (seboroični dermatitis pri dojenčkih), lahko pa tudi okoli ušes, obrvi, na vekah, pod pazduho in ostalih predelih. Pri dojenčkih se pogosto pojavijo že v prvih mesecih po rojstvu, običajno pa izzvenijo pri 6-ih mesecih oziroma najkasneje pri enem letu, v nekaterih primerih pa lahko trajajo tudi dlje. Vzrok nastanka temenc je neznan, vsekakor pa nista kriva slaba higiena ali alergije. Nekateri strokovnjaki trdijo, da hormone, ki jih prejme dojenček od svoje mame ob koncu nosečnosti, prekomerno spodbudijo delovanje žlez lojnic, posledica le-tega pa so temenca.

Temenca niso nalezljiva in najbrž ne motijo dojenčka, razen v primeru močnih temenc, ko bi lahko to srbelo dojenčka.

Priporočljivo je, da temenca odstranimo. Na prizadet predel nežno nanesemo ustrezen izdelek, ga pustimo delovati glede na priporočilo navedeno na izdelku ter speremo z nežnim otroškim šamponom. Izdelek mora kožo temeljito navlažiti, da pospeši odstranjevanje lusk, hkrati pa ščititi pred izsušitvijo, jo nahraniti in obnavljati njeno zaščitno bariero. Postopek je običajno potrebno večkrat ponoviti, saj so temenca dokaj trdovratna.

Zakaj dojenčka ni priporočljivo kar naprej kopati?

PERIORALNI DERMATITIS

Perioralni dermatitis je kožna bolezen, pri kateri se na predelu med nosom in kotički ustnic, okoli ust, tudi okoli oči proti čelu pojavijo vnetje, rdečina, drobne pikice in suhost kože.

Perioralni dermatitis je bolj pogost pozimi, koža pa se pri majhnih otrocih lahko vname zaradi dude, sesanje palca, dekice, izraščanja zob, mraza in vetra, neustreznih čistilnih izdelkov, uporabe kortikosteroidov, kasneje pa tudi zaradi flouriranih zobnih past. Glavni krivec za pojav perioralnega dermatitisa je encim iz sline – amilaza, ki je sicer zadolžen za razkrajanje škroba, pri tej kožni težavi pa ekstremno draži predel okoli ust.

Zdravljenje lahko poteka s pomočjo  krem, ki so namenjene odpravljanju prav tovrstne težave. Pomembno je, da se kremo nanese na očiščen in dobro osušen razdražen predel večkrat na dan. V primeru močnega perioralnega dermatitisa obiščite pediatra, ki bo najbrž predpisal antibiotik.

ZAŠČITA KOŽE PRED SONCEM

Dojenčkov in otrok mlajših od 3 let ne smemo nikoli neposredno izpostavljati soncu, saj je to škodljivo za njihovo zdravje. Njihova koža je še vedno metabolično nezrela in se še ni sposobna braniti pred soncem, v prvem letu življenja pa tudi melanociti še niso funkcionalni.

Škode, ki jo povzroči sonce v otroštvu, se ne da popraviti in kasneje se lahko pokaže v obliki kožnih okvar.

Otroka vedno zaščitite z lahkimi oblačili, klobukom in sončnimi očali, na gole predele kože pa enakomerno in v bogatem sloju (2 mg/cm2) nanesite izdelek z ZF 50+. Nanose redno ponavljajte, vsaj vsaki dve uri ter vedno  po kopanju in brisanju z brisačo. Soncu se izogibajte med 11. in 16. uro.

Izdelek z zaščitnim faktorjem naj vsebuje izključno mineralno fotozaščito, ki preprečuje netoleranco na sonce s pomočjo maksimalne učinkovitosti proti UVB in UVA. Mineralni filtri so primerni za najbolj občutljive, alergične kože ter kože z atopijskim dermatitisom in izključno te naj se uporablja vsaj do 3. leta starosti. Izdelek mora biti vodoodporen in odporen na pesek.

Ne pozabite – tudi če je dojenček v senci, ni dovolj zaščiten, saj pesek odbije kar 15 % žarkov, voda 25 % žarkov – medtem ko jih kar 40% prodre 50 cm globoko v vodo, sneg pa odbije 80 % žarkov.

ATOPIJSKI DERMATITIS

Atopijski dermatitis je kronična vnetna kožna bolezen, za katero so značilni suha koža, draženje in vnetne lezije. Nenalezljivo, a ponavljajoče se stanje se odraža v obliki izbruhov, ki lahko povzročajo intenzivno srbenje in motnje spanca, s čimer vplivajo na kakovost življenja celotne družine.

Atopijski dermatitis je pogosto povezan z družinsko zgodovino bolezni. V primeru, da sta oba starša atopika, je 70 % tveganost za razvoj atopije pri otroku, v primeru, da je en starš atopik, pa je 30 % tveganost. Pogosto se pojavi v zgodnjem otroštvu (15 % do 30 % dojenčkov je atopikov), po 5. letu v 90 % izbruhi izginejo in le v redkih primerih je atopijski dermatitis prisoten pri odraslih.

Vzroki so genetski in imunološki. Suha in razdražena koža ne opravlja več barierne funkcije in postane prepustna za bakterije (vključno z bakterijo Staphylococcus aureus) ter ostale agresivne molekule, ki povzročajo alergične kožne reakcije. Ti alergeni se lahko nahajajo v otrokovem okolju (pršice, živalska dlaka, cvetni prah), pridejo v stik s kožo ali pa jih zaužijemo (arašidi, kravje mleko, jajca…). Tudi drugi dejavniki lahko sprožijo izbruhe, predvsem kemikalije, ki jih nanašamo na kožo, nenadne temperaturne spremembe, pretirana vročina, potenje

Čiščenje in vsakodnevna nega atopijske kože

Čiščenje in nega kože naj vključujeta izjemno blag izdelek za čiščenje, ki ne vsebuje mila in dišav ter emolient za obnovo kože. Tovrstna nega pomaga preprečevati in zmanjševati pogostost pojavljanja izbruhov, zmanjšuje suhost kože, preprečuje vdor alergenov, ki povzročajo nove izbruhe, ter pomirja srbečico.

SPOZNAJTE VELIČASTNE TRI IZDELKE ZA NEGO ATOPIJSKE KOŽE

Pomembno je, da otroka redno mažemo in ne zgolj, ko se stanje poslabša. Po hitrem kopanju ali tuširanju moramo dojenčkovo kožo nežno popivnati in ne drgniti z bombažno brisačo, nato pa vedno namazati.

Za zaščito kože pred soncem uporabljamo  izključno kreme z mineralnimi filtri, ki so primerni za najbolj občutljive, alergične in netolerantne kože ter kože z atopijskim dermatitisom.

Zdravljenje v času faze vnetja / v času izbruha ekcema

Uporaba protivnetne kreme in lokalni kortikosteroidi predstavljajo primarno zdravljenje v primeru atopijskega dermatitisa. Kremo nanesite na ekcem, torej na rdeče in srbeče lezije.

Kako preprečimo praskanje?

Za atopijski dermatitis je značilno intenzivno srbenje kože, česar posledica je praskanje in motnje spanca. Praskanje je težko nadzorovati, spraskana koža pa je bolj izpostavljena, zato je tveganje za nastanek sekundarnih okužb večje.

Laboratorij Bioderma je zato razvil inovativen sprej za takojšnje blaženje srbenja Atoderm SOS Spray.

Takoj po njegovem nanosu je koža pomirjena, potreba po praskanju pa zmanjšana. Obenem vlaži in ščiti kožo, zaradi izjemno lahke teksture pa se izjemno hitro vpije.

slika

KOLESCA PROTI SRBEČICI

  • Uporabite popolnoma okrogla kolesca.
  • Nežno jih premikajte po srbečem predelu.
  • Za še večje ugodje kolesca pred uporabo postavite v hladilnik (če so plastična).
slika

ROKAVICE

  • Zelo majhnim otrokom nadenite rokavice!
  • Z uporabo rokavic lahko predvsem ponoči preprečite praskanje in krvavitev.
  • Rokavice redno operite.
tegla

MRZEL OBKLADEK

  • Uporabite ga za lajšanje bolečin ali srbenja.
  • Pred uporabo obkladek ovijte v brisačo in tako preprečite neposreden stik s kožo (tveganje ozeblin).
  • Položite ga na boleče ali srbeče predele.

PRIJAVITE SE NA NEWSLETTER

IŠČI PO STRANI

SPREMLJAJTE NAS

COPYRIGHT BIODERMA SLOVENIJA 2018.